Thomas Sankara : duuɓi 24 ko Sankara waranoo
Written by Mammadu Sammba Kah on Friday, 21 October 2011 19:36   

tomaas sankaraLGN 21/10 15 lewru oktoobar, timmi duuɓi 24 ko wirninii gooto e ngenndiyaŋkooɓe Afrik ɗuurninooɗo mbelemma nguurndam teelɗuɗam e dow kasaara renndo mum. Timmii duuɓi 22  ko Afrik waasnoo gootal e jagge mum calinooɗe turande njiimaandi geenol.

Holi oo biynooɗo : “ɗoon ɗo ina woodi leeɓte e ciiɓagol ƴiiƴam miskineeɓe alaa e sago wooda mbaadiiji ɗiɗi potal e fannuuji ɗiɗi ñaawooje, ɗe waasɓe huutorteeɓe ngona bannge, ɗe laamiiɓe meerniiɓe lamminɓe ɗumen wona bannge.

Holi oo biynooɗo “mi haalataa tan e innde Burkinaa faasoo ɗo njiɗ-mi njiɗaa mi, kono kaalat-mi ko e innde kala ɓiy aadama tinɗo mette e muusalla.

 

Holi oo sagata mo wuuraani so wonaa duuɓi 38 tan, kono noon mo yanaande mum yiƴƴaani e duuɓi mum sabu woppidii winndere e ciimti ɗi majjtaa.

To bannge neene makko ko o pullo, kono to bannge baaba makko ko e leñol moosi en o jeyaa.Thomas Isidore Noel Sankara yiyi aduna ko ñande 21 lewru deesaamburu 1949 ɗo wiyetee Yako e nder Haute Volta hanki. O yalti ko e galle iisaayankooɓe, farmarɓe doole to bannge faggudu. Baaba makko jeyanooma e felloynooɓe wolde adunayankoore ɗiɗmere ; ɗuum nih waasaani jogaade battanee nguurndam makko. Sabu to pottial OUA to Adis ABEBA  o wiyii : “nani deƴƴaa haaletaake, so ina haalee e heewaani, kono miin mi waawaa jeyeede e ndeen maalde nde yoɓataa diminna. So woɗɓe ɓee mbaawaa min yimde yelaa e askinde ne, minen kam emin njogii fotde hollirde ko baabiraaɓe amen joginooɓe cuusal yahnooɓe felloyde paabii Europe ndaɗndi ɗum e bone Nasisme mo Hitler.”

Thomas waɗi jaŋde mum hakkundere ko to Lycée Ouézin Coulibaly de Bobo-Dioulasso. Kono Sankara wonaa jaŋde heewnde nani ɗum. O waɗi heblo makko militeer ko to Madagascar. Jahgol makko toon kadi battinii e nguurndam makko sabu wonde mo seede filñitere waɗnoonde toon.

Ko 1976 o arti o woni commandant to cenbtre comando mo PO. E oo nokku gonaangal makko ɗoon waɗii ngartam e renndo nokku oo tawde kay o safrii ɗoon caɗeele ndiyam guuranooɗe duuɓi e kitaale. Ko ɗoon e PO o anndondirii e Blaise Compaore e 1976. Ɓe ndarni fedde ina wiyee REGROUPEMENT DES OFFICIERS COMMUNISTES woni dental koniŋkooɓe koministe en. Ina jeyanoo e ndeen fedde ko wayi no Henri Zongo, Boukary Kabore et Jean-Baptiste Lingani.

Thomas Isidore Noel Sankara sabu teskeede e darnde mum nde darii e wallirde famarɓe doole to PO, naatii gadanol e laamu Colonel Saye Zerbo.

E 1981, o waɗaa koolaaɗo kuuɓal laamu kalfinaaɗo kumpital. Teskaama e oon dumunna, Sankara fof e heɓde oon daraja, o bakkoraako ɗum. O hoɗi ko ɗo o hoɗnoo, o waylaani ɓoornungal e nguura hay so omo dawa adan ko welo makko o jogii walla oto no kala otooji ɗi kaawtetaake. O waɗi heen ko hitaande wootere o yiytaaki hoore makko e fannu laamu nguu o yaafkinii ñande 21 Awril 1982. O yaltidi e konngol : « Yoo Allah bonnu feere kala jaɓɓoowo e ɓesngu mum ».

Ko e ndeen hitaande ina  hawri e 7 Novembre laamu Colonel Saye Serbo liɓaa, ari e jappeere Jean-Baptiste Ouédraogo. Ooɗoo gorko artiri Sankara e laamu woni hooreejo jaagorɗe e lewru janvier 1983. O woni heen ko lebbi joyi o riiwaa ñande 17 Mai 1983. Sankara cidel gootel guddinngel weendu riiwaa ko caggal njillu Guy Penne  diisnondirɗo François Mitterrand waɗnoo to Haute Volta. Sabu waasde mo yahdude e njuɓɓudi jokkndiral hakkunde Farayse e Afrik, jokkondiral ngal baalaaje luurduɗe, ina tuumaa nguun njillu won ko jotondiri e diiwgol makko. Ñande 4 Aout 1983 laamu Jean Baptiste Ouadrago yani Thomas Sankara arii e jappeere. Sankara laamiima woodi leyɗeele naŋtiiɗe e yoo macungaagu duumo, piɓɗe wonde fowru heɓi docital so reenaaki ladde sumat. Kono noon sumata ko ladde puunte e ndoolndoolaagu, ladde siiɓotooɓe ƴiiƴameeje famarɓe doole, ladde jooɗtoriiɓe ko wonnoo yoo won.

Sankara e nder bollol mum gadanol ngol winndi Valère Somé. Yaltinii tippudi taƴondirnde e kala ko woodnoo, haala salaade jebbilanaade laamuuji tuubakooɓe.

Sankara adii firtude ko leppi ganni pawinooɗi e ndoolndoolaagu. Ko yiɗde hollirde so “miɗo saloo njiimaandi tuubakooɓe ngadatoo mi ko salaade fanaande wonnde e ngenndi am”.

Thomas Isidore Sankar ɓami kuule. Ina heen jeyaa  :

• Haute Volta ko tuubakooɓe mbiyi noon tuggi hannde innde leydi ndii ko Burkinaa Faasoo : ngenndi rimɓe

• Kala ko feewnatee e Burkinaa Faasoo yoo huutore e nder heen, jiggoore natta

• Yoo dokku nguurndam kulle pawiɗam e sarɗi ɓurɗo doole fof yoo war ɓuraaɗo

• O darni Comité de defense de la Revolution

• Kasdi e buuñagol yoo nattu

To bannge golle, Thomas ummanii :

• Mahgol duɗe e cafrirɗe

• Ruumooji aawre leɗɗe ngam haɓaade yooro

• Keɓtugol leyɗeele keɓraaɗe tooñannge tottita ɗe remooɓe

• Ɓeydude cogguuji e haɗde kubbal

• Ruumooji ñakkugol caabingol ñabbuuli keewɗi yaltude Burkina

• Darnugol ñaawirɗe peeyi  tribunaux populaires de la Révolution

• Kaɓagol kiiɓal rewɓe wirnaaɓe ɓamtaare

• Mahgol galleeji miskineeɓe e ustugol njoɓdi luwaas

Sankara wonii laamɗo ina waɗa kihondire fuku hakkunde terɗe laamu e ekipaaji goɗɗi

Sankara ina woni laamɗo ina jeyee e daɗndu welooji hollirde wonde laamɗo leydi ko ɓiɗɗo leydi, wadde ina foti feccaade e caɗeele leydi.

29 juillet 1987 to Adis Abéba laamorgo Ecopi, Thomas haalii toon kala ko ina hulaa haaleede ina laatii goongaaji dammbiiɗi e fannu no Afrik woniri e huutoreede.

Ñande 4 octobre 1984 Thomas ɓamii kadi konngol e batu ONU haali goongaaji ɗi hay gooto suusaa haalde. Gila ndeen ina anndaa ɓooyataa Thmas fewjanee.

Kaŋko nih o haalii ɗum nde o wiyi : ndee hare nde ngon mi e dow mum hare goonga so woppidaama tan e Thomas Sankara gooto, ɓooyataa nanon Thomas Sankara waraama.

Aduna fof ina siftora nde Thomas Sankara bismii Fr Mittérand to Burkinaa won ko o haali : O wiyi ina metti mi yiyde Piter Botta gardiiɗo laamu kiiɓal Af Sud ina jaɓɓaa ina ñaaƴaa e leydi Farayse labaandi.

Thomas Sankara wuuri ɗaam nguurndam haa ñande 15 oktoobar 1987, sehilmakko Blaise Compaore foll mo felli mo.

Binndol Mammadu Sammba Kah, Lewlewal Group Networks, www.mbiimi.com

Lewlewal Group Networks ina yetta yillotooɓe mbiimi.com. Miijooji mon e binndanɗe ɗe ina walla min wuurtude golle e coklaandi renndo ngoo. Tiiɗnoɗen e hokkude miijooji men e dow needi, hakkilantaagal e muñal jahdungal e yiɗde ɓamtude golle men.
Comments (0)
Write comment
Your Contact Details:
Comment:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img]   
:D:angry::angry-red::evil::idea::love::x:no-comments::ooo::pirate::?::(
:sleep::););)):0
Security
Please input the anti-spam code that you can read in the image.
 

Publicité- Jeeyngal!!!

Lewlewal Group Networks (Centre Amadou Malick Gaye, 2eme Etage, Dakar Senegal) Tel. + 221-33-825-67-94 Skype: lewlewal mbiimi Email: lewlewalgroup@yafoo.fr